Kaj je obremenitveni test srca?

Obremenitveni test srca je neinvazivna kardiološka preiskava, pri kateri se preiskovanca obremeni na tekoči progi ali sobnem kolesu. Z obremenilnim testom se organizem prisili v stanje večje telesne aktivnosti, opazuje in meri pa se različne parametre, ki služijo za ocenjevanje delovanja srca in pljuč ter s tem ugotavljanje morebitnih bolezenskih sprememb na teh organih. Ob tem testiramo rezervo pretoka krvi, ki jo lahko zagotovi žilje srcu samem, kot tudi celokupno stanje telesa oziroma telesno kondicijo, kar oboje opišemo s strokovnim izrazom aerobna rezerva.

Kdaj nas zdravnik napoti na obremenitveni test?

Obremenitveni test srca na kolesu se uporablja za potrditev suma na ishemično srčno bolezen, za oceno tveganja in prognoze za bolezni srca, načrtovanje telesnih aktivnosti, načrtovanje dodatnih diagnostičnih preiskav, uspešnosti zdravljenja in oceno delazmožnosti bolnikov z ishemično boleznijo srca. Pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem je obremenitveni test srca pomemben dejavnik pri odločitvi o morebitni transplantaciji srca.

Test specialistom pomaga tudi pri zdravljenju in spremljanju nekaterih bolnikov z okvarami srčnih zaklopk, motnjami srčnega ritma, pa tudi pri osebah z dejavniki tveganja za koronarno bolezen vendar še brez znakov za bolezni srca in ožilja ter pri zdravih preiskovancih v namene športne medicine. Športna aktivnost rekreativnih ali profesionalnih športnikov je za zdravje koristna, dokler jo izvajamo v okvirih svojih zdravih zmožnosti. Bistveno informacijo za pravilno vadbo nam poda obremenitveni test srca. Pove nam, pri kakšni intenzivnosti športne aktivnosti naša pljuča in srce delujejo najbolje in koliko se še lahko obremenimo. Poleg tega, da lahko z njim merimo napredek skozi sezono treniranja, nam poda tudi pomembne informacije za zgodnje odkrivanje zdravstvenih težav in bolezni srca, ki se lahko izrazijo šele z intenzivno športno aktivnostjo.

Kako se pripraviti na obremenitveni test?

Vsakega preiskovanca se pred obremenitvenim testom srca na kolesu seznani s potekom preiskave. Na dan obremenilnega testa se preiskovancu svetuje lažji zajtrk, pomembno je, da vzame vsa potrebna zdravila, ki bi jih tudi sicer v normalnem vsakdanjiku. S seboj preiskovanci prinesejo športno obutev in oblačila. Vsaj 3 ure pred obremenitvenim testom srca naj ne kadi ali uživa hrane in kave. Pred samim začetkom obremenilnega testa bo pacient opravil še usmerjeni klinični kardiološki pregled.

Kako poteka obremenitveni test?

Preiskava se opravi ambulantno in ne zahteva sprejema v bolnišnico. Pred začetkom obremenitvenega testa srca preiskovanec izpolni vprašalnik o morebitnih zdravstvenih težavah. Nato se na prsni koš namesti elektrode za snemanje elektrokardiograma. Pred testom bolnika najprej stehtamo in izmerimo višino, nato opravimo test pljučne funkcije, ki poteka tako, da bolnik 3x zaporedoma na vso moč pihne zrak skozi merilec pretoka, ki nato izriše krivuljo in izmeri hitrosti pretoka zraka s čimer opredelimo funkcijo pljuč. Po opravljanjem testu pljučnih funkcij, se bolniku izmeri krvni tlak in posname EKG najprej leže, nato še sede. Za tem pa se prične obremenitev na kolesu po protokolu, ki je določen za bolnika glede na njegovo starost, telesno stanje in konstitucijo.

Med obremenitvenim testom na kolesu v mirovanju in med hitrim globokim dihanjem se posname EKG in izmeri krvni tlak. Na podlagi omenjenih meritev bo specialist kardiolog presodil, ali je obremenitveni test varno.

Najbolj uveljavljena sta obremenitveni test na kolesu in na tekočem traku, pri katerih kontrakcije mišičnih skupin povzročijo gibanje, kar povzroči nadzorovano večje delo srčne mišice in potrebno po povečani prekrvavitvi v njej. Običajno se začne z začetnim ogrevanjem, postopnim stopenjskim ali neprekinjenim večanjem obremenitve, kar dosežemo z večanjem hitrosti in naklona tekočega traku oziroma upora pri kolesu. Za obremenitveni test na kolesu se kardiolog odloči pri preiskovancih, ki težko hodijo, npr. ortopedske, nevrološke bolezni… Obremenitveni test na kolesu namreč povzroča manjše gibanje zgornjega dela telesa, zaradi česar je merjenje krvnega tlaka enostavnejše, kakovost elektrokardiografskih posnetkov pa boljša. Med obremenitvenim testom in še vsaj 5 minut po koncu se spremlja bolnikove simptome, videz, elektrokardiografski posnetek, srčno frekvenco in krvni tlak. Največja omejitev obremenitvenega testa na kolesu je prezgodnja prekinitev zaradi slabe treniranosti mišic nog pri preiskovancih, nevajenih kolesarjenja.

Obremenitveni test traja približno 6-12 minut, sledi krajše obdobje ohlajanja, s katerim se zmanjša tveganje za nenaden prekomeren padec krvnega tlaka in pojav nevarnih motenj srčnega ritma. Po končani preiskavi preiskovanec počaka v čakalnici še dobre pol ure.

Ali je preiskava varna?

Preiskava je praviloma varna. Obremenitvenega testa ne izvajamo v primeru povišane telesne temperature, težjega prehlada, jemanja antibiotikov ter težav z gibljivostjo v kolkih in kolenih. Obremenilnega testa ne izvajamo pri bolnikih, ki imajo tiščanje za prsnico v mirovanju, imajo krvni tlak višji od 200/100 mmHg, motnje srčnega ritma ali hude spremembe na srčnih zaklopkah. Absolutne kontraindikacije so nedavni akutni srčni infarkt, nestabilna angina pektoris, hujše motnje srčnega ritma, srčno popuščanje, pljučna embolija, akutni miokarditis ali perikarditis (vnetje srčne mišice ali srčne ovojnice), disekcija aorte, motnje elektrolitskega ravnovesja, huda arterijska hipertenzija in druga manj pogosta stanja.

Zapleti ob preiskavi so možni vendar zelo redki; npr. srčni infarkt (približno 1/10000 preiskav), motnje srčnega ritma in akutno srčno popuščanje. Zdravstvena ekipa, ki izvaja preiskavo je na morebitne zaplete pripravljena in ustrezno izurjena za postopanje v primeru njihovega pojava.