Samoplačniški kardiološki pregled: kakovost življenja odvisna od zdravja srca

Srčno-žilne bolezni so že desetletja najpogostejši vzrok obolevanja in smrti pri odraslih. Zato je zelo pomembno, da jih odkrijemo zgodaj in tako zamejimo nadaljnji razvoj bolezni. Zdravniki ocenjujejo, da bi bilo možno 90 odstotkov vseh primerov bolezni srca in ožilja preprečiti z zdravo prehrano, telesno dejavnostjo, izogibanjem kajenju in pitju alkohola ter z zdravljenjem bolezni, ki predstavljajo dejavnik tveganja (povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, hiperholesterolemija). Z zdravim načinom življenja tako lahko nastanek in napredovanje srčno-žilnih bolezni ter  njihovih zapletov odložimo, zmanjšamo njihovo težo, kot tudi znatno podaljšujemo kakovostno življenje. Ravno iz tega razloga je zelo pomembno, da redno spremljamo delovanje srca, zato lahko tudi le iz zanimanja opravite tudi samoplačniški kardiološki pregled v zasebni kardiološki ambulanti, ki vam bo pokazal stanje vašega telesa.

Kdaj na samoplačniški pregled pri kardiologu?

Osebni zdravnik nas na pregled pri kardiologu napoti, ko imamo simptome in znake, ki nakazujejo, da bi lahko bilo kaj narobe z delovanjem srca. Značilni simptomi so dušenje, bolečine v prsnem košu, občutki nepravilnega utripanja srca in morebitne motnje zavesti. Znaki pa so otekanje nog, prisotnost oteklih pljuč, morebitni šumi srca, nepravilnosti v EKG posnetku in podobno.

Za samoplačniški pregled se pacienti ponavadi odločijo, ko je potrebno preiskave opraviti v najkrajšem možnem času.

Kako poteka kardiološki pregled?

Pri samoplačniškem pregledu kardiolog najprej opravi pogovor z bolnikom, iz katerega poskuša izluščiti, za kakšne težave gre, kdaj naj bi nastale, njihovo pogostost. Bolnika vpraša tudi o njegovih pridruženih boleznih in stanjih, o razvadah ter boleznih njegovih najožjih sorodnikov.

Ob prihodu v zasebno kardiološko ambulanto se poskušajte osredotočiti na to, kaj je vaša glavna težava (zakaj prihajate na kardiološki pregled), razmislite o vaših dosedanjih  boleznih in bolezni v vaši družini ter pripravite spisek zdravil, če jih jemljete. Potrebujejo tudi podatke o vaši telesni teži in telesni višini. Za vpogled imejte s seboj dosedanje kardiološke izvide ali druge morebitne izvide, ki so lahko povezani z vašimi trenutnimi težavami. Če si doma merite krvni pritisk in beležite njegove vrednosti, to prinesite s seboj. Veseli bodo, če boste imeli s seboj tudi laboratorijske izvide krvi, predvsem krvne maščobe ali pa tudi bolj obširne preiskave, kot so hemogram, TSH, K, Na, sečnina, kreatinin. Po pregledu vseh podatkov in obsežnem pogovoru, se posname EKG in izmeri krvni tlak. Specialist kardiolog vas pregleda (internistično - kardiološki pregled), kar zajema tudi poslušanje delovanja srca in dihanja. Kardiolog nato napiše izvid ki ga prejmete v nekaj dneh, kjer poda mnenje in svetuje takojšnje ukrepe in po potrebi zdravljenje ter potrebo po nadaljnih diagnostičnih preiskavah ali terapevtskih posegih.

Diagnostika na pregledu pri kardiologu

Zdravnik se glede na ugotovitve pri pregledu odloči, katere preiskave bodo pri bolniku potrebne in kako hitro jih mora opraviti.

Poleg EKG posnetka se običajno opravi še ultrazvok srca. Zdravnik ob kardiološkem pregledu srce pregleda s sondo, ki oddaja ultrazvočne valove, na ekranu pa vidimo njegove odseve in pretok krvi. Pogosto zdravnik opravi tudi obremenitveno testiranje, ki se izvaja na kolesu, začne se z nizko stopnjo obremenitve, potem se obremenitev na vsake tri minute poveča, med testom pa se na vsaki stopnji izmeri krvni tlak, ter 24-urni holter EKG. Opravljajo lahko še scintigrafsko slikanje srca ali magnetno resonanco srca. Na podlagi teh preiskav se nato odločimo za bolj invazivne preiskave, kot sta koronarografija, pri kateri lahko po potrebi vstavimo stente v koronarne veje, ter elektrofiziološka preiskava, kjer lahko opravimo toplotno ablacijo morebitnega žarišča aritmij v srcu. Med najpogostejše bolezni srca in ožilja sodijo srčno popuščanje, koronarna bolezen, akutni koronarni sindrom ter motnje ritma, od katerih je najpogostejša atrijska fibrilacija.

Podaljšane čakalne dobi zaradi koronavirusne bolezni- kaj storiti?

Covid je povzročil, da lahko v kardioloških ambulantah kardiologi pregledujejo le tiste bolnike, ki so napoteni pod stopnjo nujnosti zelo hitro ali nujno. Problem so predvsem bolniki, ki bi morali na kontrolne preglede. Čakalne dobe za prve kardiološke preglede se tako podaljšujejo, vendar odvisno od stopnje nujnosti. Za zdaj so čakalne dobe za storitev kardiološki pregled do enega leta, če je napotnica napisana pod »redno«. Temu pa se lahko izognemo s samoplačniškim kardiološkim pregledom, saj je zdravje našega najpomembnejšega organa izjemnega pomena. Zgodnje odkritje diagnoze, sploh pri ljudeh, ki imajo povečano tveganje za razvoj srčnih bolezni, je življenjskega pomena. Cene samoplačniških kardioloških pregledov se spreminjajo z leta v leto in so  odvisne tudi od preiskav, ki jih potrebuje kardiolog. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da v zdravstvenem centru Aristotel opravljajo e-posvete. To pomeni, da tisti, ki potrebujejo le kontrolni kardiološki pregled, pa do izbranega zdravnika ne morejo dostopati, lahko preprosto opravijo e-posvet in s tem zagotovijo nemoten nadzor nad potekom oz. razvojem srčnih motenj. Pot do samoplačniškega kardiološkega pregleda je odprta vsem, ki želijo poskrbeti za svoje zdravje z visoko kakovostno storitvijo in prijaznim osebnim pristopom, kot ga imajo v zdravstvenem centru Aristotel.