Kako nastane vnetje dlesni in kako vnetje dlesni zdravimo?

Bolezen obzobnih tkiv oziroma parodontalna bolezen je poleg zobne gnilobe najpogostejše obolenje ustne votline. Začetno vnetje dlesni, tako imenovani gingivitis, lahko z ustrezno ustno higieno izzveni. Če ga ne zdravimo oziroma ustrezno odpravimo, preide v kronično vnetje dlesni, ki vodi v bolezenske spremembe globljih obzobnih tkiv: cementa na zobni korenini, pozobnice in čeljustne kosti ob zobu.

Zdrava dlesen in znaki vnetja dlesni

Ko primerjamo zdravo dlesen in vnetje dlesni moramo biti pozorni na barvo, površino, obliko in gostoto dlesni. Zdrava dlesen je bledo rožnate barve. Površina načeloma ne sme biti gladka, ker je gladka površina znak otekline in vnetja dlesni. Papile morajo zapolnjevati medzobni prostor do kontaktne točke.

V ta prostor se mora dlesen koničasto končati na strani ustnic oziroma lica. Na strani jezika oziroma neba pa mora biti dlesen prislonjena ob zobni vrat kot noževa konica. Dlesen ne sme biti zadebeljena, ampak se mora tanko končati v prostem robu.

Barva dlesni ob vnetju dlesni spremeni od bledo rožnate do temno rdeče, pri kroničnem gingivitisu je dlesen lahko tudi modrikaste barve. Površina je zaradi otekline gladka, napeta. Vneta dlesen ne prehaja več v obliki noževe konice na zobni vrat, ampak je zadebeljena in lahko tudi rahlo odstopa, pri čemer se lahko vidi tudi žleb (ne še žep). Pri gostoti se zaradi edema prav tako pri dotiku 10–15 sekund pozna odtis instrumenta. 

Znanstveniki so že leta 1965 dokazali, da vnetje dlesni pri človeku sprožijo zobne obloge. Zobne obloge so biofilm, tj. skupek strukturirane združbe mikroorganizmov (večinoma bakterij) in njihovih produktov, ki se pritrdi na podlago.

Proces nastanka biofilma je hiter. Ko zobe obda slina, se nanjo vežejo mikroorganizmi. Mikroorganizmi predstavljajo le majhen del biofilma. Večji del predstavljajo njihovi produkti. Te se vežejo v drugi fazi izgradnje biofilma, po začetni pritrditvi in namnožitvi mikroorganizmov.

Vzroki za vnetje dlesni

Gingivitisi ali vnetje dlesni so lahko povezani z bakterijskim vnetjem ali pa so razlog drugi vzroki. 

Pri gingivitisih, ki so povezani z bakterijskim vnetjem, so bakterije glavni vzrok vnetja. S plakom povezan gingivitis je tudi najbolj pogosta oblika vnetja dlesni, vzrok pa lahko mehansko odstranimo. Bakterijski plak se najpogosteje zadržuje v predelih pod zobnim ekvatorjem ter v predelih v interdentalnem prostoru pod kontaktnimi točkami. Mesto zadrževanja plaka je odvisno tudi od položaja zoba, ali je rotiran oz. kako je uvrščen v zobno vrsto. 

Druga skupina gingivitisov so z bakterijskimi plaki nepovezani gingivitisi. To pomeni, da tudi, če si bolnik 100-odstotno čisti zobe in je teoretično brez plaka, ima lahko zaradi različnih dejavnikov tveganja še vedno znake vnetja dlesni. Med njimi so različni virusi, glivice in plesni, genetski dejavniki, različna zdravila in skupina alergij.

Prav tako med dejavnike sodijo sistemske motnje, med njimi tudi velika skupina kožnih bolezni, ki se izražajo v ustni votlini, bolezni prebavil (npr. Chronova bolezen, ki se lahko kaže na dlesnih), različne krvne bolezni (npr. levkemija) itd.

Kako si pomagamo pri vnetju dlesni?

Način zdravljenja gingivitisa je odvisen od vzroka nastanka vnetja dlesni. V nekaterih primerih si lahko pri vnetju dlesni pomagamo sami, v drugih primerih pa je potrebna pomoč specialista. Če je vzrok bakterijska okužba, je vzrok vnetja dlesni bakterijski plak in če ni drugih dejavnikov, je zdravljenje preprosto. S pravilnim vzdrževanjem ustne higiene mehansko odstranimo bakterijski plak. Tovrstni gingivitis, kjer posameznik za odpravo bolezni lahko največ naredi sam, je tudi najbolj pogost. Včasih je treba ustrezno ustno higieno podpreti še z lokalnim antiseptičnim zdravljenjem. 

Nezdravljeni gingivitis počasi napreduje v parodontalno bolezen. Slednja zahteva pomoč specialista parodontologa in ustnega higienika. V tej fazi je temeljito odstranjevanje zobnega plaka ključno za preprečevanje napredovanja parodontalne bolezni (poglabljanja obzobnih žepov, majavosti in izpadanja zob), pa tudi za zmanjšanje tveganja za nekatere kroničnih bolezni, ki so povezane s parodontozo. Zdravljenje pogosto vključuje tudi uporabo antiseptikov, antibiotikov in antibakterijsko fotodinamično zdravljenje. 

Če vzrok ni bakterijska okužba, pa je postopek kako zdraviti vnete dlesni drugačen in bolj kompleksen. Pri gingivitisih, ki niso povezani s plaki, samo temeljito čiščenje namreč ne zadostuje, saj osnovni vzrok za nastanek bolezni ni bakterijska okužba. Zato je potrebno v zdravljenje gingivitisa vključiti še osebnega zdravnika in specialista določene stroke, v primeru da je vzrok gingivitisa katera od drugih bolezni.

PerioTabs- novost v ustni higieni

Najpogostejši vzrok za vnetja dlesni je kopičenje mikroorganizmov, ki tvorijo zobni plak oz. biofilm. Ta je zaradi kompleksne strukture odporen na antiseptike in antibiotike ter ga je zelo težko odstraniti. V zadnjem času se kot učinkovita pri zmanjševanju zobnega biofilma in zdravljenju vnetih dlesni izkazuje patentirana spojina Nitradine. To je inovacija v obliki šumečih tablet PerioTabs.

Z raztopino, ki jo pripravimo iz šumečih tablet, ščetkamo zobe (oz. zobne vsadke) in dlesni 2 minuti, 10 zaporednih dni. Kombinacija kemijskega delovanja raztopine na biofilm in sočasnega mehanskega učinka ščetkanja prispeva k visoki učinkovitosti odstranjevanja biofilma. Raztopina je obenem namenjena tudi vzdrževanju higiene zobne ščetke, ki jo v času raztapljanja šumeče tablete potopimo v raztopino, da z nje odstranimo mikroorganizme. 

PerioTabs je novost v ustni higieni s patentirano sestavo Nitradine. Vsebuje surfaktant, ki denaturira membranske proteine mikroorganizmov v biofilmu. Ostale sestavine ob stiku z vodo omogočajo sproščanje hipoklorita v nizki, netoksični koncentraciji (0,02 %), ki deluje protimikrobno.

PerioTabs ne vsebuje klorheksidina, ne povzroča sprememb okusa ali madežev na zobeh. Ne poškoduje zobne sklenine, zobovine (dentina) in kovinskih delov vsadkov. Zaradi kratkotrajne uporabe (2 minuti, 10 dni zapored) ni nevarnosti za razvoj odpornosti ustne flore proti delujoči spojini.