Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem predstavlja temelj prava

Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem ureja družbena razmerja med vsemi deležniki, ki zavzemajo sfero dela. Delovno pravo je kot pravna panoga skupek pravnih norm, ki urejajo razmerja med ljudmi pri delu. Med zaposlovalcem in zaposlenim je individualno razmerje, za katerega je značilna neenakost strank, podrejenost oziroma subordinacija delavca. To predstavlja osnovno izhodišče te veje prava.

Smoter te veje prava je torej varstvo delavcev v zameno za njihov podrejen položaj (izenačevanje moči). Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem pa poleg individualnega razmerja ureja tudi kolektivna razmerja, kar predstavlja drugo bistveno karakteristiko. Tako delavci kot zaposlovalci se združujejo v različne organizacije zavoljo lažjega uveljavljanja svojih pravic oziroma izboljšanja pogajalskih izhodišč. Močnejša kot je vloga države, manjši poudarek dajemo kolektivnim pogajanjem.

Varstvo osebnih podatkov na delovnem mestu je zelo pomembna tematika, saj so zaposlovalci upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki na različne načine obdelujejo (npr. zbirajo, vpisujejo, spreminjajo, vpogledujejo, hranijo, posredujejo, uničujejo) osebne podatke delavcev in tudi drugih posameznikov (npr. kandidatov za zaposlitev, družinskih članov delavcev). Obdelava osebnih podatkov je dopustna le, če imajo zaposlovalci zanjo ustrezno pravno podlago.

Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih urejajo splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, kot so določene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta v prvem odstavku določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita le, če je izpolnjen eden od v uredbi neštetih pogojev.

Kako ohraniti varstvo osebnih podatkov na delovnem mestu?

Zaposlovalec lahko obdeluje osebne podatke pod določenimi pogoji, kot je naprimer ta, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov ali če je obdelava potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki. Zbiranje osebnih informacij je mogoče tudi, kadar se pri tem izpolni določene zakonske obveznosti ali pa so podatki potrebni za zaščito življenjskih interesov posameznika.

Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je tako določeno z zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih pa je zagotovljeno s strogimi določili, kot je naprimer pravilo, da lahko pridobljene informacije uporablja in posreduje tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti.

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV NA DELOVNEM MESTU

Da se ohrani varstvo osebnih podatkov na delovnem mestu pa je nujno določilo, da se osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih več ni zakonske podlage, takoj izbrišejo in prenehajo uporabljati. Vse navedeno velja tudi za osebne podatke kandidatov. Informacije se lahko hranijo daljše obdobje samo, če so zbrane za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene.

Iz določb zakona je mogoče razbrati tudi, da zaposlovalci (tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju) ne smejo zbirati katerihkoli osebnih podatkov, ampak le tiste osebne podatke, ki jih potrebujejo za dosego v zakonu določenega namena.

Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih za specifične primere

Skoraj zmeraj se zgodi, da nas na razgovoru ali kasneje, ko smo že v delovnem razmerju, delodajalec povpraša o naši zasebni telefonski številki. Ali je s takim vprašanjem kršeno varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih?

Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem posebej ne določa možnosti zbiranja zasebnih kontaktnih podatkov delavca (zasebna telefonska številka, zasebni elektronski naslov), prav tako ti podatki praviloma niso nujno potrebni za uresničevanje pravic in obveznosti iz takega razmerja. Zaradi navedenega jih zaposlovalec lahko zbira s privolitvijo delavca izrecno za namen lažjega in hitrejšega komuniciranja, ki naj bi bilo v interesu obeh.

Kako je varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih povezano s tem, da zaposlovalec na spletni strani podjetja objavi fotografije zaposlenih? Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem in druga določila glede varstva osebnih podatkov določajo, da je objava fotografij zaposlenih na spletni strani podjetja dopustna, če je to nujno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti, ki izhajajo iz takega razmerja (npr. slike fotomodela) ali če je podana prostovoljna privolitev posameznika. Če okoliščine razmerja ne terjajo objave fotografije zaposlenega (npr. računovodja), se ga v to ne sme prisiliti niti takšna objava ni dopustna brez njegovega soglasja.

Ali varstvo osebnih podatkov na delovnem mestu omogoča, da delodajalec pridobi fotografije zaposlenih za namen identifikacije delavca med kontrolo bolniškega staleža? Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem in druge določbe določajo, da je zbiranje fotografij od delavcev za namen morebitne kontrole bolniškega staleža nedopustno, ker predstavlja prekomeren poseg v zasebnost delavcev in ker podatki niso potrebni za izvrševanje pogodbe o zaposlitvi.

Zaposlovalec lahko za namen nadzora delavca v času bolniške odsotnosti pridobi njegov bolniški režim, na podlagi katerega ugotavlja, ali delavec spoštuje navodila zdravnika. To lahko stori s kontrolo na domu delavca, pri čemer o opaženem naredi zapisnik, ki ga podpiše tudi delavec. Varstvo osebnih podatkov na delovnem mestu pa je zagotovljeno tudi, če izvajalec kontrole vpogleda v osebni dokument, v kolikor ni prepričan, da gre za pravo osebo.

Viri:

https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5944