Zakon o kazenskem postopku je dopolnjen še z Kazenski zakonikom

Kazensko pravo v Republiki Sloveniji je sestavljeno iz materialnih in procesno pravnih določb, pri čemer materialni del kazenskega prava ureja Kazenski zakonik (KZ-1), procesno pravni del kazenskega prava pa zakon o kazenskem postopku (ZKP). Zakon o kazenskem postopku torej vsebuje tiste pravne norme, ki določajo, kako postopek poteka, kakšne so pravice posameznika med postopkom in katerih načel oziroma norm se morajo organi pregona in sodni organi v času kazenskega postopka držati.

Žrtvam se z novelo zakona o kazenskem postopku zagotavlja več pravic

Ker se tudi področje kazenskega prava ves čas spreminja, je nedavno v veljavo stopila novela zakona o kazenskem postopku, ki največ pozornosti namenja predvsem žrtvam kaznivih dejanj, seveda pa se osredotoča tudi na nekatere druge elemente kazenskega postopka. Z novelo zakona se na podlagi zavezujoče evropske zakonodaje v slovenski pravni red vnašajo nove zakonske rešitve, ki žrtvam kaznivih dejanj zagotavljajo širok nabor pravic v predkazenskem in kazenskem postopku z vidika zaščite, podpore in odškodnine žrtvam. Že preden se v samo novelo zakona o kazenskem postopku poglobimo, se je potrebno zavedati, da lahko žrtev kaznivega dejanja postane prav vsak izmed nas. Žrtev kaznivega dejanja je lahko moški, ženska, mladostnica oz. mladostnik in otrok, ne glede na spol, starost, izobrazbo, narodnost ali drugo osebno okoliščino. Vsekakor je to eden izmed najtežjih položajev, v katerem se bo posameznik v življenju znašel, zato je potrebno poskrbeti za pravilno zaščito žrtve med kazenskim postopkom. Po definiciji je žrtev kaznivega dejanja oseba, ki je zaradi kaznivega dejanja utrpela neposredno škodo kot dokazljivo posledico tega dejanja. To pomeni, da je žrtev zaradi kaznivega dejanja morala utrpeti telesne ali duševne posledice ali da je bila z dejanjem, ki velja v kazenski zakonodaji za kaznivo, poškodovana, uničena ali odvzeta lastnina žrtve.

Nov zakon o kazenskem postopku razširja pojem oškodovanca v procesnem smislu še na določene družinske člane osebe, katere smrt je bila neposredna posledica kaznivega dejanja ter opredelitev »oškodovanca s posebnimi potrebami po zaščiti« zaslišanje takšne priče je lahko opravljeno v prisotnosti strokovnjaka, ustrezne stroke, dodatne pravice te vrste oškodovancev pa ureja še 331. člen ZKP.

Novela ZKP je pravzaprav nastala zaradi evropske Direktive št. 2012/29/EU, ki na celostni ravni ureja položaj žrtev kaznivih dejanj. Direktiva se implementira prek sprememb 8. člena ZKP, v katerem je sedaj zaradi večje jasnosti primeroma navedeno, kateri so z vidika pisnega prevajanja za oškodovanca bistveni dokumenti. Med slednje sodijo: sklep o zavrženju kazenske ovadbe, sklep o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za preiskavo, sklep o ustavitvi postopka, sklep o zavrženju obtožnega akta, sodbe in pouk o pravici prevzeti oziroma nadaljevati pregon.

Poleg tega so z novim zakonom o kazenskem postopku vse oškodovane osebe sedaj upravičene tudi do tolmačenja kazenskega postopka, pa tudi do specialističnih storitev (za žrtve s posebnimi potrebami) za pomoč in podporo žrtvam, pravica do pravne pomoči in povračila stroškov oškodovancu, pravice do varstva zasebnosti in druge.

V založbi Uradni list Republike Slovenije d.o.o. smo se odločili izdati Zakon o kazenskem postopku (ZKP) z uvodnimi pojasnili. Avtorja, ki sta uvodna pojasnila pripravila - dr. Petra Plesec in dr. Primož Gorkič - sta komentirala vse pomembne spremembe, ki jih prinaša novela ZKP-N, sprejeta v Državnem zboru RS 26. marca 2019, tako da je le-te sedaj veliko enostavneje razumeti.

Komu je novela zakona o kazenskem postopku z uvodnimi pojasnili namenjena?

Zakon o kazenskem postopku je seveda namenjen vsem, ki se s kazenskim postopkom pri sovjem delu soočajo, priporočamo pa ga predvsem sodnikom, tožilcem in odvetnikom. Nikakor pa ne gre tukaj pozabiti na študente, ki se s kazenskim pravom soočajo prvič, uvodna pojasnila zakona o kazenskem postopku pa jim bodo tako pomagala razumeti marsikateri pravni vidik.